Dostop do računalniških storitev je fleksibilnejši

Računalništvo v oblaku (ang. cloud computing) posameznikom in podjetjem nudi prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture in s tem nižje stroške obratovanja. Namesto, da jih poganjajo na krajevnem (lokalnem) računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak.

Računalništvo v oblaku poleg fleksibilnosti prinaša tudi potencialno nižje stroške poslovanja, saj podjetjem omogoča, da plačajo le za dejansko porabljene kapacitete obdelave in shranjevanja podatkov. Predvsem, pa se podjetja izognejo skritim stroškom.

V smislu fleksibilnosti storitev je najpomembneje, da uporabnik lahko najame storitve glede na trenutne potrebe, ki so lahko tudi povsem nepričakovane (dodatni zaposleni, odpovedi,...). Ko kapacitet v oblaku ne potrebuje več, jih lahko preprosto sprosti. Ker vse to poteka dinamično, pri spremembi kapacitet strežnika ni potrebno ponovno zaganjati.

Računalništvo v oblaku zato predstavlja priložnost za mala in novonastala podjetja, saj ta v večini primerov nimajo lastne računalniške infrastrukture potrebne za poslovanje, njena vzpostavitev pa lahko predstavlja (pre)velike stroške.

Tudi razmere v gospodarstvu so v zadnjem letu in pol imele določen vpliv na to, da podjetja računalništvu v oblaku namenjajo vse več pozornosti. V trenutnih razmerah je potrebno paziti na izdatke, zato je težko spregledati rešitev, ki lahko prinese cenejši in fleksibilnejši dostop do računalniških storitev.

Ker se storitve ne poganjajo na krajevnih računalnikih, tudi ni potreb po zelo zmogljivi strojni opremi. Poganjati je potrebno le uporabniški vmesnik oblaka, ki je lahko kar spletni brskalnik ali pa deluje na podoben način.

Oblak ponuja vrsto aplikacij za zasebno in poslovno uporabo, brezplačnih kakor tudi plačljivih. Za prihodnost se pripravljajo tudi operacijski sistemi, ki bodo delovali na podlagi aplikacij v oblaku. Računalniki zato ne bodo potrebovali vedno višjih zmogljivosti, kar pa pomeni, da ne bodo dosegali visokih cen, posledično temu pa bodo tudi stroški podjetja pri nabavi računalnikov nižji.

Združevanje in abstrakcija računalniških virov za večjo fleksibilnost

Računalništvo v oblaku je del najnovejše faze razvoja spleta, ki omogoča uporabo vseh IT komponent (od računalniške infrastrukture, aplikacij in poslovnih procesov do osebnega sodelovanja) kot storitve - v točno takem obsegu, kot določen element potrebujete.

Računalništvo v oblaku učinkovito odgovarja na sodobne trende v poslovnem svetu, ki zahtevajo optimizacijo IT operacij in (delni ali celotni) prenos IT-ja na zunanje ponudnike. Tako se občutno zmanjšajo stroški vzdrževanja, potrebne investicije v opremo in potreba po internih IT strokovnjakih.

Za računalništvo v oblaku je značilno:

velika elastičnost in prilagodljivost	takojšnje prilagajanje vrste in obsega potrebnih storitev ni potrebe po izgradnji lastne infrastrukture in po lastnih IT kadrih
mobilnost in dostopnost podatkov	uporabniki niso več omejeni s fizično lokacijo do svojega namizja (z vsemi podatki in aplikacijami) kadarkoli in kjerkoli dostopajo prek spleta
nadomestitev kapitalskih stroškov z operativnimi	ni potrebe po začetnih investicijah dostopnost aplikacij, prej namenjenih le velikim korporacijam

S poslovnega stališča so nekatere ključne značilnosti računalništva v oblaku:

• znižanje stroškov
• plačilo glede na uporabo
• skrajšan čas do trženja izdelka
• boljša donosnost naložb
• bolj zeleno računalništvo

S tehničnega stališča pa so najbolj pomembne naslednje značilnosti:

• virtualizacija
• večnajemniški model
• varnost, zasebnost, skladnost s predpisi
• samopostrežba
• avtomatizacija
• upravljanje s podatki
• vmesniki in programska podpora
• merjenje
• orodja za razvoj, upravljanje in nadzor

Med največjimi tveganji se še vedno najpogosteje omenja izguba fizičnega nadzora nad lastnimi podatki in velika odvisnost od zunanjih ponudnikov storitev, praviloma iz ZDA, kar pa načeloma velja predvsem za storitve v javnem oblaku.

Argumenti za in proti

Za:

• Nižji ali nični stroški HW in licenc,
• Takojšne oz. redne posodobitve programske opreme,
• Fiksen in predvidljiv strošek obratovanja in vzdrževanja,
• Enostaven pregled nad celotnimi stroški,
• Prilagodljiv sistem dejanskim potrebam,
• Večja zanesljivost sistema (visoka razpoložljivost, redundanca, napajanje, klime, komunikacije),
• Večje fleksibilne shranjevalne kapacitete, ki se prilagajajo potrebam,
• Dostop od kjerkoli, kadarkoli,
• Ukvarjanje z osnovno dejavnostjo, ki podjetju prinaša dodano vrednost

Proti:

• Omejenost internetnih povezav,
• Spletne aplikacije včasih omogočajo manj kot namizne,
• Vprašanje varnosti in varovanja podatkov,
• Nedostopnost do lastne opreme, če je data center oddaljen

---